Odgovor:
Pojasnilo:
# "začetni stavek je" ypropx #
# "za pretvorbo v enačbo pomnoženo s k konstanto" #
# "različice" #
# y = kx #
# "da najdete k uporabite dani pogoj" #
# y = -3 "ko" x = 5 #
# y = kxrArrk = y / x = (- 3) / 5 = -3 / 5 #
# "enačba je" barva (rdeča) (bar (ul (| barva (bela) (2/2) barva (črna) (y = -3 / 5x) barva (bela) (2/2) |))) #
# "ko" x = -1 "potem" #
# y = -3 / 5xx-1 = 3/5
Recimo, da se y spreminja neposredno kot x, in y = 36, ko je x = 4. Kaj je y pri x = 11?
99 Če se y spreminja neposredno kot x, potem: y = ax za neko konstanto a rečemo, da je y = 36, ko je x = 4:. 36 = axx4 Zato: a = 36/4 = 9 Mi moramo najti y, ko je x = 11 Potem: y = 9 xx 11 = 99
Prostornina zaprtega plina (pri konstantnem tlaku) se spreminja neposredno kot absolutna temperatura. Če je tlak vzorca neonskega plina 3,46-L pri 302 ° K 0,926 atm, kakšen bi bil volumen pri temperaturi 338 ° K, če se tlak ne spremeni?
3.87L Zanimiv praktični (in zelo pogost) problem kemije za algebraični primer! Ta ne zagotavlja dejanske enačbe zakona o idealnem plinu, ampak prikazuje, kako je del nje (Charlesov zakon) izpeljan iz eksperimentalnih podatkov. Algebarsko rečemo, da je hitrost (naklon črte) konstantna glede na absolutno temperaturo (neodvisna spremenljivka, ponavadi x-os) in volumen (odvisna spremenljivka ali os y). Za pravilnost je potrebna določitev konstantnega tlaka, saj je tudi v resnici vključen v plinske enačbe. Prav tako lahko dejanska enačba (PV = nRT) zamenja kateri koli faktor za odvisne ali neodvisne spremenljivke. V tem primeru
M se spreminja neposredno kot kvadrat x. Če je m = 200, ko je x = 20, poiščite m, kadar je x 32?
Odgovor je 512 M se spreminja kot x ^ 2, torej => M / x ^ 2 = k kjer je k nenačelna ničelna konstanta. M = 200 in x = 20, torej k = 200/20 ^ 2 = 1/2 Zdaj, x = 32, tako M = 1/2 xx 32 ^ 2 = 512