Odgovor:
Ljudje vdihujejo kisik in izdihujejo ogljikov dioksid. Rastline jemljejo ogljikov dioksid in sproščajo kisik.
Pojasnilo:
Vdihujemo kisik, ki se uporablja pri aerobnem dihanju za pridobivanje energije iz glukoze. Ogljikov dioksid je odpadni produkt celičnega dihanja.
Pri fotosintezi proizvajalec uporablja ogljikov dioksid za ustvarjanje glukoze, odpadni produkt pa je kisik.
Kaj imajo toplogredni plini skupnega z ogljikovim dioksidom, zaradi katerega je vsak od njih toplogredni plin?
Vsi blokirajo sevanje v infrardečem spektru. Prvič, ogljikov dioksid je toplogredni plin, ki ni ločen od njih. Drugič, samo prilepim odgovor, ki sem ga tukaj navedel, ki odgovarja na vprašanje. Zemljo ogreva sonce, vendar se atmosfera ogreva z Zemljo. Čeprav je energija sonca v vseh različnih valovnih dolžinah, večina je tisto, kar običajno označujemo kot kratkovalovno sevanje. Vsa energija bo v interakciji s snovjo, odvisno od valovne dolžine te energije in vrste snovi. Na primer, zelo kratke valovne dolžine, kot so xrays, bodo prešle skozi večino snovi, vendar jih bodo ustavile stvari, kot sta kalcij in svinec. V primeru
Kaj se zgodi z ogljikovim dioksidom v celičnem dihanju?
Sproščena / sproščena v ozračje Med celičnimi dihalnimi celicami uporabimo glukozo in kisik, da pridobimo energijo tako, da sprostimo ogljikov dioksid kot odpadni produkt. Celotna enačba je takšna, kot je ta Glukoza + kisik => Carbo dioksid + voda Brez tega procesa celice ne morejo delovati ali preživeti.
Kakšen je vaš omejevalni reaktant, če 32 gramov CH4 reagira s 32 gramov plina s kisikom?
Kisik je naš omejevalni reaktant. Začeti moramo z ustvarjanjem uravnotežene reakcije med metanom in kisikom. Ker je metan ogljikovodik, ki reagira s kisikom, bo to reakcija zgorevanja, ki povzroči ogljikov dioksid in vodo. Reakcija zgorevanja je: CH_4 + 2O_2 -> CO_2 + 2H_2O Zdaj želimo ugotoviti, koliko molov vsakega reaktanta moramo najti, katera je omejujoča. Če naredimo grob izračun, da bi ugotovili, koliko molov CH_4 in koliko molov O_2 dobimo, dobimo naslednje: Z uporabo enačbe molarnosti: n = (m) / MM = molska masa spojine / elementa, m = masa v gramih spojine / elementa n = število molov spojine / elementa n (kis