Odgovor:
Kovalentna vez, ki povezuje nukleotide v ogrodju sladkorja-fosfata, je fosfodiestrska vez.
Pojasnilo:
Nukleotide povežemo z tvorbo fosfodiestrske vezi, ki nastane med 3 '-OH skupino ene molekule sladkorja in 5' fosfatno skupino na sosednji molekuli sladkorja. Posledica tega je izguba molekule vode, zaradi česar je to kondenzacijska reakcija, imenovana tudi sinteza dehidracije.
Vir:
Kako se posamezna kovalentna vez razlikuje od dvojne kovalentne vezi?
Ena kovalentna vez vključuje oba atoma, ki delita en atom, kar pomeni, da sta v vezi dva elektrona. To omogoča, da se obe skupini na obeh straneh vrtita. Vendar pa v dvojni kovalentni vezi vsak atom deli dva elektrona, kar pomeni, da so v vezi 4 elektrona. Ker so ob strani vezani elektroni, ni možno, da bi se obe skupini vrteli, zato lahko imamo E-Z alkene, ne pa E-Z alkane.
Katera kovalentna vez je najdaljša?
Najdaljšo kovalentno vez, ki jo lahko najdem, je vezava z bizmut-jodom. Vrstni red dolžin vezi je enojna> dvojna> trojna. Največji atomi naj tvorijo najdaljše kovalentne vezi. Torej pogledamo atome v spodnjem desnem kotu periodnega sistema. Najverjetnejši kandidati so Pb, Bi in I. Eksperimentalne dolžine vezi so: Bi-I = 281 pm; Pb-I = 279 pm; I-I = 266,5 pm. Tako je polarna kovalentna vez Bi-I najdaljša kovalentna meritev.
Kaj je polarna kovalentna vez? + Primer
Kovalentna vez, katere skupni par elektronov teži bližje enemu od dveh atomov, ki tvorita vez, se imenuje polarna kovalentna vez. Atom, ki teži k privabljanju teh deljenih elektronov, ali natančneje rečeno, elektronske gostote vezi proti sebi, velja, da je elektronegativen. Na primer, vez med H in F v HF molekuli je polarna kovalentna vez. Atom F, ki je bolj elektronegativen, skuša privabiti skupne elektrone proti sebi. Ta pretirana animacija naj bi pomagala razumeti, kaj se dogaja med dvema atomoma :):