Kaj je biotski dejavnik, ki bi vplival na neto primarno proizvodnjo rastline?

Kaj je biotski dejavnik, ki bi vplival na neto primarno proizvodnjo rastline?
Anonim

Odgovor:

Nekateri biotski dejavniki lahko vplivajo na primarno produkcijo rastline, ali je to antagosnistično dejanje, ki bi poudarilo rastlino in zmanjšalo njeno primarno proizvodnjo ali nasprotno pozitivno interakcijo, ki bi jo povečala.

Pojasnilo:

Primarna pridelava rastlin (a.k.a je proizvodnja biomase skozi rast) se lahko spremeni ali poveča resnično širok spekter biotskih dejavnikov (a.k.a interakcija z drugimi živimi bitji).

Dober primer zmanjševanja dejavnika bi lahko bil parazitisme. Dejansko se žuželke, kot so številne prave žuželke (red: hemiptera), hranijo z rastlinami. Ta negativna interakcija lahko obremeni rastlino in upočasni rast rastline.

Herbivory ni nekaj contexte bi lahko uničil dejavnik rasti. Lamarre et al. Leta 2012 je pokazala, da bi v slabem okolju, kjer ni mogoče hitro doseči rasti, visoka stopnja herbivornosti podpirala strategijo obrambe namesto strategije visoke rasti, ki bi nadomestila rastline.

Po drugi strani pa lahko pozitivna interakcija pomaga rasti rastlin. Na primer simbioza mikorize med koreninami rastline in glive na zemlji. To združenje, kjer rastlina hrani glivo in glive, pomaga korenskemu sistemu, da postane bolj učinkovita. Ta biotska interakcija lahko pomaga rastlinam najti dovolj hranila za povečanje rasti (Mosse 1973).

Obstaja veliko več vzorcev dejavnikov, ki bi lahko vplivali na primarno pridelavo rastlin, konkurenco, komenzalizem in vse druge ekološke interakcije, ki bi se lahko zgodile v skupnosti in ki se lahko obravnava kot biotični dejavnik.

Bibliografija:

Lamarre G.P., Baraloto C., Fortunel C., Dávila N., Mesones I., Rios J.G., Rios M., Valderrama E., Pilco M.V., Fine P. V. A. (2012). Rastlinske, rastne in habitatne specializacije v tropskih drevesnih rodovih: posledice za amazonsko neskladnost. Ecology, 93 (8): 195-210

Mosse, B. (1973). ODZIVI NA RAST RASTLIN NA VESIKULARNO - ARBUSKULARNO MIKORIHO. New Phytologist, 72 (1), 127-136.