Je bil Mao Tse Tung dober vodja? + Primer

Je bil Mao Tse Tung dober vodja? + Primer
Anonim

Odgovor:

To je kratko, a hkrati veliko vprašanje.

Pojasnilo:

Mao je bil eden od najbolj vplivnih osebnosti v zgodovini 20. stoletja in lahko bi rekli, da je bil hkrati tudi dober in slab voditelj.

V smislu vodenja komunistične stranke je bil izjemno uspešen. Mao, ki je preživel čistke v dvajsetih, dolgi marci v 30-ih in ob državljanski vojni in vojni proti Japoncem, je 1. oktobra 1949 razglasil Ljudsko republiko Kitajsko. S tem je potrdil uspeh komunistične stranke proti včasih skoraj nepremostljive kvote.

Njegov rekord kot vodja Kitajske je bolj mešan. Zagotovo je premaknil Kitajsko iz fevdalne vojne države v državo, ki je bila v teoriji v lasti proletariata prek kitajske komunistične partije. Zagotovljeni so bili osnovni standardi. Ti so bili zelo osnovni, a bistveno boljši od samovoljnega ravnanja s kmetom.

Vendar je bil Mao odgovoren za številne neuspehe in smrti. Njegovi poskusi za izboljšanje industrijske in kmetijske proizvodnje v petdesetih letih prejšnjega stoletja v obliki velikega koraka naprej in organizacije zemljišč v masivne občine so se izkazali za katastrofalne.

Rezultat je bila razširjena lakota in stradanje, smrt pa se ocenjuje na 25-35 milijonov, čeprav nihče ni prepričan o pravi številki.

V šestdesetih letih je njegov odziv na poskuse reform njegovih naslednikov pripeljal njega in njegovo ženo, da sprožita veliko kulturno revolucijo. To je privedlo do nadaljnjih 10 let industrijskega, političnega in socialnega kaosa s smrtnimi primeri, ocenjenimi na več kot 100.000. Uspeh zmerne frakcije je bil potreben za premagovanje njegove vdove in zaveznikov po njegovi smrti, ki je privedla do posodobitve Kitajske v zadnjih 40 letih.

vendar se je v kontekstu vprašanja, čeprav se je Kitajska ekonomsko spremenila do neprepoznavnosti, pojavili številni problemi, ki izhajajo iz protislovij, ki so del kapitalizma. To je bilo tisto, kar je zadevalo Maoja, na primer množično neenakost, silovito korupcijo in zatiranje skupnega dobrega proti individualni sebičnosti in pohlepu.