Odgovor:
Infrardeči spekter nam pove, katere funkcionalne skupine so prisotne v molekuli.
Pojasnilo:
Vezi v molekulah vibrirajo in vibracijska energija se kvantizira.
Obveznice se lahko raztezajo in upogibajo le na določenih dovoljenih frekvencah.
Molekula bo absorbirala energijo iz sevanja, ki ima enako energijo kot njene vibracijske načine.
Ta energija je v infrardečem področju elektromagnetnega spektra.
Vsaka funkcionalna skupina ima vibracijske frekvence v majhnem območju IR spektra, zato nam IR spektri dajejo informacije o funkcionalnih skupinah, ki so prisotne.
Tu je tabela, ki navaja karakteristične frekvence vibracij nekaterih funkcionalnih skupin.
(iz www.chromatographytechniques.com)
Kakšna oblika svetlobe je tesno povezana s toploto? (a) U.V. (b) Infrardeči (c) radijski valovi (d) Gama žarki
Infrardeče. Energija fotona je podana s hnu, kjerh je Planckova konstanta in nu frekvenca elekktromagnetnih sevanj. Čeprav bodo vsi elektromagnetni valovi ali fotoni segreli objekt, ko absorbira, ima foton iz infrardečega signala energijo reda energije vibracijskih prehodov v molekulah in se zato bolje absorbira. Zato je infrardeča povezava bolj povezana s toploto.
Kaj je spekter in kako se spektri uporabljajo v astronomiji?
Spekter je krivulja jakosti ali moči svetlobe kot funkcija frekvence ali valovne dolžine. Spectra se uporablja za določanje, katere zvezde, meglice in galaksije sestavljajo. Plini in molekule oddajajo določeno valovno dolžino svetlobe, ki je edinstvena zanje na podlagi frekvence njihovih atomov, ko so vzburjeni. Astronomi in znanstveniki uporabljajo te valovne dolžine, da ugotovijo, kateri plini sestavljajo kateri koli predmet, ki ga gledajo. Druge vrste spektroskopije se uporabljajo tudi za določanje sestave oddaljenih objektov, kot so rentgenska in radijska spektroskopija. Uporabljajo se za zaznavanje črnih lukenj, močni
Kaj je elektromagnetni spekter? Kako se uporablja v astronomiji?
Elektromagnetni spekter je zbiranje vseh različnih valovnih dolžin svetlobe. V astronomiji je edina informacija, ki jo dobimo od drugih zvezd in galaksij, v obliki svetlobe. Elektromagnetno sevanje nastaja z gibanjem nabitih delcev, kot so elektroni. Vsi nabiti delci ustvarjajo električno polje, ki prežema ves prostor. Ko se ti delci premaknejo, ustvarijo valovanje v svojem električnem polju. Magnetno polje nato generira spreminjajoče se električno polje in generira se foton. Tako nastaja elektromagnetno sevanje ali svetloba. Ko foton potuje skozi prostor, električna in magnetna polja nenehno nihajo s konstantno hitrostjo.